GL za teren, E za ekskluzivnost

Razred ML, od zadnje prenove naprej znan kot GLE, je svojo pot na oblikovalskih skicah začel kot zamenjava za robustni razred G. Leta 1997, ko je končno prišel na trg, je hitro pokazal, da je popolnoma drugačen od vozila, ki naj bi ga nasledil. Zaobljene linije in prestižno notranjost je, žal, pospremila tudi po ameriško 'šlampasta' končna obdelava. Dve generaciji in eno prenovo kasneje lahko rečemo, da so bile pomanjkljivosti v celoti odpravljene.

Nemec z ameriškim potnim listom (izdelujejo ga v Alabami) v najnovejši podobi ponuja precej novega. Navzven je njegova podoba le malenkostno spremenjena, razliko naredijo novi zavihki in obline. Če nas je ob predstavitvi z zadržano obliko nekoliko razočaral, je sedaj Robert Lešnik, glavni oblikovalec zunanjosti Mercedesovih modelov, poskrbel, da ima nekaj več karakterja.

Ker se po novem prestiž in udobje kabine merita z velikostjo osrednjega zaslona, so GLE-ju namenili 20-centimetrsko diagonalo. Na njem se prikazujejo vse pomembne informacije o avtomobilu (poraba goriva, nastavitve pogonskega sklopa …) in zabavne vsebine. Zaslon ni občutljiv na dotik, zato je upravljanje z vsebinami prepuščeno osrednjemu vrtljivemu gumbu med sprednjima sedežema. Z informativno-zabavnimi vsebinami je povezana tudi druga velika novost v kabini – volanski obroč. Je moderno oblikovan in ima na sebi dva sklopa gumbov, s katerimi voznik upravlja z avdio sistemom ali pa se sprehaja po meniju barvnega zaslona med merilnikoma hitrosti ter vrtljajev. Vse skupaj, seveda, deluje izredno tekoče in hitro, kot se za avtomobil tega ranga tudi spodobi.

Medtem ko se BMW X5 in audi Q7 merita v vozni dinamiki, GLE med prestižnimi tekmeci največ stavi na uglajenost.


Omenili smo že, da GLE najbolje obvlada udobje in to se začne pri odličnih sedežih. Gumbi za električno nastavitev so zopet nameščeni na vrata, električno pomičen pa je tudi volanski obroč, zato ga ni junaka, ki v tem avtomobilu ne bo našel popolnega položaja sedenja. Zadnja klop prav tako ponuja obilo prostora dvema in pogojno trem potnikom. Srednji sedež je namreč ožji in zaradi sredinskega grebena, ki krade prostor za noge, ni najbolj udoben. Pravo obilje ponuja prtljažnik, katerega prostornina do spodnjega roba stekel meri kar 690 litrov, da o prijetnih materialih, ki ga obdajajo, sploh ne govorimo. Lovec, vajen razreda G, s takšnim ne bi imel kaj početi!

Morda se zdi smešno, da bi GLE-ja uporabljali lovci, a na terenu zmore precej več, kot bi si mislili. Odličen štirikolesni pogon, pri katerem voznik izbere način delovanja s pomočjo (še enega) vrtljivega gumba, se na terenu neverjetno dobro izkaže, prave omejitve so le nizkoprofilne cestne pnevmatike in občutljivi okrasni deli karoserije. Sicer je na voljo kar pet programov, terenski, snežni, udobni, športni in individualni (po želji voznika).

Precejšen del zaslug za suverenost na slabih podlagah ima tudi turbodizelski šestvaljnik V-oblike s prostornino treh litrov in močjo 190 kW (258 KM). Ta je po novem povezan z 9-stopenjskim samodejnim menjalnikom, katerega glavna funkcija je zmanjšanje porabe goriva. To očitno velja predvsem za testni cikel, saj smo v praksi zabeležili visoko povprečje 12,5 litra. Veliko pa novi menjalnik doprinese k udobju, obvlada gladko in brezčutno prestavljanje, v primerjavi s prejšnjim, ki je imel sedem prestav, pa je izboljšana tudi odzivnost pri bolj dinamični vožnji. Predvsem je zanimivo, da se v osnovi enak menjalnik v jeepih in fiatih niti približno ne obnese tako suvereno.

Z novim imenom je bivši ML postal še nekoliko bolj uglajen in dodelan ter se tako dokončno znebil stigme polizdelka, ki jo je zakuhala prva generacija. In prav je tako, saj se pri avtomobilu, ki stane več kot 90 tisočakov (deset tisoč stane večji dizelski motor, več kot dvajset pa dodatna oprema), kaj drugega ni za pričakovati!
 

udobje, zmogljivosti na terenu, menjalnik

poraba goriva, cena dodatne opreme

brez napak