TEST IN OCENA: BMW X1 xDrive 23d

V svoji novi, tretji generaciji je zrasel na natanko 4,5 metra zunanje dolžine in je eden izmed prostornejših kompaktnih športih terencev v svojem razredu – če sem iskren, za družinske potrebe verjetno niti ne bi izbral številko večjega X3. A kljub prostorni, prilagodljivi in uporabni notranjosti ohranja značaj, značilen za vozila te znamke – torej visoko raven vozne dinamike in zelo dobre vozne lastnosti, ki pihajo na dušo bolj športno usmerjenim očetom.

Testno vozilo je bilo dodatno opremljeno s paketom M sport, ki med drugim vključuje prilagodljivo podvozje z možnostjo izbire med več nastavitvami, vse od športne do udobne. A tudi v režimu comfort je precej čvrsto, ne ravno zgledno učinkovito pri blaženju udarcev s ceste in tu bolj kot z udobjem prepriča z dobrimi voznimi lastnostmi. Ne, daleč od tega, da bi bil X1 neudoben, nasprotno, le kakšne posebne mehkobe ne ponudi. Le na sicer natančnem volanu – udobno za tesno manevriranje po mestu in parkiranje, a glede na celostno dinamičen značaj avtomobila se v prid boljšega občutka pri višjih hitrostih ne bi branil nekaj bolj čvrstih nastavitev.

Pogon xDrive moč v osnovi prenaša na sprednji kolesi, na zadnji kolesni par glede na trenutne potrebe.


Zato pa nobenih odprtih želja ne pušča najmočnejši dizelski motor v ponudbi, dvolitrski štirivaljnik z oznako 23d, ki ob podpori blagohibridnega električnega motorja razvije sistemskih 155 kW (211 KM) moči in bogatih 400 Nm navora. Zmogljiv in varčen stroj se lahko pohvali tudi s solidno zvočno zatesnjenostjo in tudi ob težji desni nogi (in v višjih vrtljajih) njegova dizelska nrav ostaja v zelo diskretnih okvirih. Iskrivosti pri speljevanju z mesta in hitri odzivnosti pri vmesnem pospeševanju svoje dodaja tudi hiter in obenem uglajen samodejni športi menjalnik steptronic z osmimi stopnjami prenosa s prestavnima ročicama na volanskem obroču in funkcijo boost za kratkotrajno optimizacijo moči (za odločno prehitevanje ali speljevanje, na primer).

Sedeži so dobri in tudi s solidnim bočnim oprijemom, vseeno pa morda malce ožji in tu se pač pozna, da X1 v osnovi sodi med manjša BMW-jeva vozila, tista, temelječa na platformi s sprednjim pogonom oziroma pri štirikolesno gnanih modelih s haldex sklopko, ki po potrebi del moči preusmeri na zadnjo os. Tudi tisti greben med sedežema ni prav posrečen, saj je odlagalno mesto pod njim težje dosegljivo (tja zato več manjše drobnarije ne boste odlagali, boste pa verjetno, kakšen večji kos, na primer torbico), zaprt predal pod naslonjalom za roke posledično majhen, medtem ko je telefonu namenjeno priročno mesto v površino za brezžično polnjenje na dnu sredinske konzole ter dve držali za kozarce (sam sem vanju večinoma tlačil denarnico in odlagal sončna očala ter elektronski ključ vozila). Prav tako za razliko od nekdanjih in še danes večjih BMW-jev žal ne premore vrtljivega gumba v vlogi večopravilnega vmesnika za upravljanje infotainmenta in drugih funkcij, ampak je treba vse izbirati prek številnih ikon in podmenijev na dotik občutljivega zaslona. Ta sicer deluje zelo hitro in tekoče, a zasnova brez fizičnih stikal (vključno tistih za upravljanje klime) je, milo rečeno, nepraktična in vsekakor ni po mojem okusu. Saj boste rekli, da sem pikolovec in da iščem dlako v jajcu, a ravno ta dlaka celotno uporabniško izkušnjo iz ne najbolj prijetne nadgradi v eno najboljših.

5,9 litra smo v povprečju porabili na sto testnih kilometrov, kar je glede na moč in zmogljivosti dober rezultat.


Slabih 50 tisočakov stane tako motoriziran X1, kar je po ceniku nekaj več od audija Q3 in nekaj manj od mercedesa GLA. Ob tem prepriča s prostorno notranjostjo, kakovostno izdelavo in izvzemši upravljanje infotainmenta prijetnim celostnim počutjem v kabini, veliko sladkorčkov pa je, kot je pri premium vozilih v navadi (audi in mercedes nista tu nobeni izjemi), treba dodati z (dolgega) seznama možnih doplačil.
 

prostorna notranjost, motor, vozne lastnosti

upravljane infotainmenta, precej trdo vzmetenje

brez napak