Eden največjih avtomobilističnih inženirjev, Ferdinand Porsche, je bil zapriseženi nacist

30. januarja 1951 je umrl eden najbolj znanih avtomobilističnih inženirjev 20. stoletja: Ferdinand Porsche. Večina ljudi ga pozna kot očeta volkswagna beetla in ustanovitelja slavnega podjetja športnih avtomobilov. Toda Porsche se ponaša tudi s številnimi prelomnimi patenti na področju proizvodnje avtomobilov, uspehi na dirkah in inovacijami, kot so ASR (sistem za nadzor oprijema), prvi hibridni avtomobil in prvi avtomobil s pogonom na vsa štiri kolesa. Manj znano je njegovo tesno sodelovanje z nacističnim režimom v Nemčiji, na koncu pa ga je prijateljevanje s Hitlerjem stalo skoraj vsega.

Človek, ki je stal za razvojem prvega volkswagna, dr. ing. Ferdinand Porsche, se je rodil kot tretji od petih otrok Antona Porscheja, lastnika kleparske delavnice v Maffersdorfu na Češkem. Kraj se danes imenuje Vratislavice nad Nisou. Ferdinand bi moral naslediti očeta, vendar so ga bolj zanimali poskusi z elektriko.

Po študiju je med delom za podjetje Hofwagenfabrik Jacob Lohner & Co. razvil prvi električni avtomobil, leta 1906 pa je postal tehnični direktor v avtomobilski tovarni Austro-Daimler in razvil majhen avtomobil sascha, s katerim je osvojil prvi dve mesti na dirki Targa Florio. Tedaj se je loteval zelo različnih projektov, kot so bili zmogljivi letalski motorji, trdoživi traktorji, trolejbusi in avtomobili s hibridnim bencinsko-električnim pogonom. Leta 1923 se je zaposlil v stuttgartskem podjetju Daimler Motoren Gesellschaft, kjer je med drugim razvijal modele s kompresorskimi motorji, kot so bili mercedesi S, SS in SSK, ukvarjal pa se je tudi s pogonom v zadku. Leta 1929 je Daimler-Benz (tovarni sta se vmes združili) zapustil in se zaposlil v graškem podjetju Steyr-Werke AG. Kmalu zatem, 23. aprila 1931, je ustanovil lastno podjetje Dr. Ing. h. c. F. Porsche GmbH, Konstruktionen und Beratung für Motoren und Fahrzeuge (podjetje za konstrukcije in svetovanje pri razvoju vozil in letal).

Dve leti pozneje, 22. junija 1934, je podpisal pogodbo z ustanovo Reichsverband der Automobilindustrie in razvil ljudski avtomobil volkswagen. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna, ga je predelal v solidne vojaške avtomobile, za nemško vojsko pa je razvijal tudi tanke.

Uporaba prisilnega dela

Eden najtemnejših vidikov Porschejeve kariere je uporaba prisilnega dela v njegovih tovarnah. Med vojno so v Porschejevih obratih delali vojni ujetniki in prisilni delavci iz okupiranih držav ter koncentracijskih taborišč, ki so bili pogosto podvrženi nehumanim delovnim pogojem. Dokumenti in pričevanja potrjujejo, da je podjetje aktivno sodelovalo pri nacističnem vojnem gospodarstvu, s čimer je pridobivalo ogromne dobičke.

Osebna povezanost s Hitlerjem

Ferdinand Porsche ni bil zgolj tehnični izvajalec, temveč je bil osebno blizu Adolfu Hitlerju. Pogosto se je srečeval z njim, bil je član NSDAP (nacistične stranke) in SS (Schutzstaffel), elitne nacistične  paravojaške organizacije. Bil je prejemnik nacističnih nagrad, vključno z redom nemškega orla, ki se je podeljeval Hitlerjevim najzvestejšim podpornikom.

Po vojni so ga Francozi za dve leti internirali zaradi sodelovanja z nacističnim režimom v vojnih zločinih. Kljub temu nikoli ni bil uradno obsojen in je bil leta 1947 izpuščen brez sodnega procesa. Ko so ga izpustili iz zapora, je sinu Ferryju pomagal zasnovati avtomobilsko tovarno Porsche, januarja 1951 pa je umrl zaradi kapi. Očetova zapuščina in lastna iznajdljivost sta Ferryju Porscheju pomagala, da je ustvaril eno najbolj znamenitih športnih avtomobilskih znamk v zgodovini.