Radarji
Nova generacija mobilnih radarjev na slovenskih cestah: ne moremo se jim izogniti
Na slovenskih cestah se je uradno začela uporaba novega mobilnega radarja Engine celeritas MSE 2021. Uporablja se lahko v stoječem in premikajočem se vozilu ali v stacionarnem ohišju. V danem trenutku lahko spremlja do 128 vozil hkrati, prvi pa ga v Sloveniji uporabljajo blejski redarji, ki so nam pokazali, kako deluje v praksi.
Četrtek, 3. april 2025
Vozniki se z vsemi, ki so po uradni dolžnosti zadolženi za nadzor prometa, že od nekdaj igramo neke vrste igro mačke in miši. Policija, DARS ali lokalni redarji začnejo uporabljati neki nov pripomoček, mi pa najdemo bolj ali manj pretkan način, da se mu ne pustimo ujeti. Seveda je najpametnejši ukrep proti tovrstnim pastem spoštovanje pravil, kar je po besedah redarjev z Bleda tudi njihov namen. »Dovolj je že, da ljudem napoveš čas in lokacijo meritve, pa se večina drži pravil. A nekaterih tudi to ne ustavi,« se je pridušal naš sogovornik z dolgoletnimi izkušnjami. Z njihovo najnovejšo pridobitvijo bo odslej mačka brez težav večkrat zmagovalka kot poraženka …
Mobilno ali stacionarno
Novo generacijo merilne tehnike za nadzor hitrosti so izdelali v italijanskem podjetju Engine, ki ga pri nas zastopa 3Tech d.o.o. V primerjavi z drugimi na našem trgu je prednosti sistema celeritas MSE 2021 ogromno. Ena izmed glavnih je prilagodljivost, saj se napravo v vsega nekaj minutah lahko namesti na vetrobransko steklo, v zadnji del vozila, na stojalo ali v stacionarno ohišje. To omogoča njena kompaktnost in lastno napajanje. Kaj to pomeni v praksi? To, da bo takšen radar lahko vsak dan nameščen v drugem (označenem ali civilnem) avtomobilu, ki bo stal ob cesti ali pa se vozil naokoli in spotoma beležil prekrške.
Kaj vse zmore?
Radar uporablja napredno tehnologijo 4D/HD, ki združuje skupek različnih tipal (dopplerjev merilnik) ter kamero ločljivosti 10 milijonov slikovnih točk. Spremlja lahko do 128 vozil hkrati na treh voznih pasovih, deluje pa do kar 320 kilometrov na uro (stacionarno in med vožnjo). Avtomobil spremlja na razdalji do 100 metrov in meritev izvede pri 30 metrih. Na to razdaljo je tudi ročno nastavljeno ostrenje fotoaparata, ki v večini primerov zabeleži dovolj jasno fotografijo registrske tablice in v veliko primerih tudi obraza voznika.
Kako sploh deluje?
Dopplerjeve radarje pri nas že uporabljajo, a gre le za stacionarne sisteme. Tu je engine naredil korak naprej z dodatno funkcionalnostjo, saj zmore meriti tudi lastno hitrost premikanja. To zaznava s spremljanjem podlage, po kateri se vozilo premika, obenem pa meri tudi hitrosti vozil v svoji bližini oziroma vidnem polju.
Celoten sistem sestavljajo le tri komponente: kamera s senzorjem hitrosti 4D/HD v lastnem ohišju, osrednja procesna enota (majhen kovček) in lastna napajalna enota. Postavitev v katero koli delovno okolje, naj bo to mobilna enota ali stacionarna postavitev, traja le nekaj minut, aktivacija delovanja pa poteka prek tablice ali prenosnega računalnika. Zaradi varnostnih pomislekov se podatki o prekrških prenašajo fizično in ne prek povezave LTE, kar sistem sicer tudi omogoča.
Prekršek je zabeležen, kaj pa potem?
Ko so zapisi varno preneseni v nadzorni center, gredo v nadaljnjo obdelavo. Programska oprema z zajetih fotografij prebere registrske tablice, ki jih na podlagi oblike črk in simbolov razvrsti v države izvora. Operater te ugotovitve lastnoročno preveri in popravi morebitne (izredno redke) napake. Nato na podlagi registrskih tablic prek centralnega sistema na ravni EU pridobijo podatke o lastnikih vozil in jim pošljejo obvestila o kazni in pripadajoče plačilne naloge.
Izkušnja s terena
Kot prvi uporabniki nove merilne naprave za merjenje hitrosti so nam zaposleni na medobčinskem redarstvu Bled (zadolženi za Bled, Bohinj in Žirovnico) prijazno pokazali uporabo v praksi. Kaj hitro smo ugotovili, da so vozniki po nekaj mesecih rednega pojavljanja označenega vozila postali nanj zelo pozorni. Ko smo se namreč na cesti z omejitvijo 50 km/h postavili na avtobusno postajo in izvajali poskusne meritve, se je večina mimo peljala krepko pod 40 km/h. Le najpogumnejši se je peljal s hitrostjo 44 km/h. Radar je kljub temu pridno beležil čisto vsa vozila, ki so se peljala mimo, od motociklov do velikih tovornjakov.
Za namene prikaza delovanja radarja na avtocesti smo se v »past« pustili ujeti z našimi testnimi avtomobili. Na posnetku, ki ga uporabnik radarja vidi prek vmesnika, je razvidno, kateri avtomobil v vidnem polju je bil izmerjen (rdeča črta pod vozilom), prav tako so vidni tudi izmerjena hitrost, registrska tablica, razdalja, na kateri je bila meritev opravljena, in drugo. Fotografiji kot dokazno gradivo pritiče tudi tri sekunde dolg posnetek prekrška. Ko je aktivirana, naprava deluje popolnoma samodejno (zakonski predpis) in uporabniku naprave ne dovoli poseganja v njeno delovanje – torej v izbiro oziroma izločanje zabeleženih prekrškov.
Močno upamo, da boste naši cenjeni bralci kar se da malokrat na strani prejemnikov tovrstnih pisem. Če spadate med tiste, ki redno vozite hitreje od omejitev, naj bo ta članek prijazno opozorilo, da se bo odslej še težje izmikati roki pravice. Verjamemo, da ne bo več dolgo, pa bodo takšne naprave poleg gorenjskih redarjev uporabljali tudi v preostalih delih Slovenije. To namreč potrjuje aktualni razpis Policije, ki želi kupiti prav takšne naprave.