Savudrijske grue in legende

Čeprav šteje malo prebivalcev, vas ni tako majhna, saj pod Savudrijo (danes Stara Savudrija) sodijo še naselja Volparija, Borozija, Valfontane, Alberi, Ravna dolina, Bašanija, Gamboc, Monteneto, Romanija in Zambratija. Gostinske ponudbe je v teh krajih dovolj, za kaj več pa skočite v 10 km oddaljeni Umag. V zaledju je tudi razvejana mreža kolesarskih poti, ki se vzpnejo na Buje in v spokojno dolino Mirne, kjer vas čakajo Grožnjan, Motovun in drugi lepotci. Če želite pocrkljati otroke, je dokaj blizu še vodni park Istralandia.

Največja posebnost so lesena dvigala za čolne grue, ki jih najdete izključno na obali med Savudrijo in Karigadorjem. Ribiči so jih začeli postavljati v začetku 20. stoletja, in sicer po navdihu kovinskih dvigal, ki jih je za svoje potrebe gradila avstro-ogrska pomorska uprava. Do 6 m visoke konstrukcije so zanesljivo varovale batane in druge barke pred vremenskimi ujmami, danes pa večinoma samevajo … in služijo za fotogenično turistično atrakcijo, zaščiteno kot istrska nematerialna kulturna dediščina.

Druga znamenitost je savudrijski svetilnik, ki z letnico 1818 velja za najstarejšega na Jadranu. Svetilnik je torej star 206 let, do vrha stolpa vodi 152 stopnic, luč pa je 36 m nad morjem, zato je viden z razdalje vsaj 30 km (ob gosti megli pa oddaja zvočne signale). Streha je krita s 70-kilogramskimi kamni, ki zlahka kljubujejo burji, svetilnik v Savudriji pa je prvi na svetu za energent uporabljal plin, pridobljen z destilacijo (labinskega) premoga. A poleg tehničnih dejstev so pomembne tudi legende, najbolje ljubezenske, in to kar 3!

Prva pravi, da se je grof Metternich tik pred gradnjo svetilnika zaljubil v prelepo Istranko Giselle. V Savudriji jima je sklenil urediti ljubezensko gnezdo, a je dekle še pred odprtjem svetilnika umrlo za pljučnico, zato lahko v notranjosti med nevihto še danes slišite njene korake.

Druga legenda je kratka in sladka – med umikom okupatorske vojske (1945) je nemški vojak ignoriral ukaz, naj razstreli savudrijsko pristanišče in svetilnik, ker je bil zaljubljen v domačinko, in tako rešil dragoceno znamenitost. Tretja legenda pa je sodobna … in menda resnična: 11. septembra 2004 sta se tam poročila Andreja in Mario, kar velja za prvo poroko na kakšnem hrvaškem svetilniku. Najožji krog svatov se je vzpel po 152 strmih stopnicah (zakonsko predpisan stol za matičarja so morali z vrvjo dvigniti po zunanji strani stolpa!), da je bila poroka popolna – na vrhu svetilnika, kjer je Mario kasneje nastopil službo upravitelja.

Taja Deu, foto: Ivo Biočina, arhiv Fokusplus