Sekcijsko merjenje še vedno ne deluje. Bodo sploh začeli meriti letos?

Najprej so napovedovali julij, nato september, zdaj pa se bliža konec oktobra, sekcijsko merjenje hitrosti na slovenskih avtocestah pa še vedno ne deluje. Čeprav so merilne naprave že nameščene in overjene, njihov uradni zagon ostaja neznanka. Glede na postopke, ki jih je treba še opraviti, je vse manj verjetno, da bodo začele meriti še letos.

Pregled uspešen, a dela še ni konec

Darsova komisija je 16. oktobra opravila prvi pregled vseh štirih sistemov. Preverila je delovanje opreme, rezultate testiranj in spremljajočo dokumentacijo. Večjih nepravilnosti niso ugotovili, so pa izvajalcu naložili nekaj dopolnitev in odpravo preostalih pomanjkljivosti.

Po Darsovih pojasnilih te ne vplivajo na varno in pravilno delovanje sistema, kljub temu pa mora izvajalec predložiti zahtevana dokazila in urediti odprte zadeve. Za to ima na voljo dva meseca, nato je predviden ponovni komisijski pregled.

Formalni prevzem opreme zato še ni zaključen. Šele ko bodo izpolnjeni vsi pogoji, bo sistem predan policiji, ki bo skrbela za izvajanje meritev in obravnavo kršitev. Trenutno se zaključuje tudi povezovanje sistema s policijskim informacijskim okoljem.

Kdaj bodo kamere dejansko začele meriti za potrebe izrekanja glob, tako še vedno ni znano. Datum bo določila policija, voznike pa bodo o začetku nadzora predhodno obvestili.

Štirje odseki, več kot pol milijona evrov in vrsta zamud

Projekt, vreden približno 530.000 evrov, bi moral biti zaključen že marca letos. Dars je za izvajalca izbral podjetje Intermatic, ki uporablja merilnike iCar5 belgijskega proizvajalca MacQ. Zapletlo se je predvsem pri pridobivanju potrebnih meroslovnih dovoljenj, pozneje pa še pri vključevanju sistema v policijsko infrastrukturo.

Sekcijsko merjenje hitrosti je predvideno na štirih odsekih slovenskega avtocestnega križa: med Logatcem in Vrhniko proti Ljubljani, med Ljubljano Brod in Vodicami proti Kranju, na višnjegorskem klancu proti Novemu mestu ter med Podmiljem in Ločico na območju Trojan proti Mariboru.

Vsi štirje odseki so že prestali prvo overitev Urada RS za meroslovje, zadnji med njimi 16. septembra. 

Zaviranje pred kamero ne bo pomagalo

Ko bo sistem vendarle zaživel, bo nadzor hitrosti precej drugačen kot pri običajnih radarjih. Kamere bodo zabeležile čas, ko vozilo zapelje na nadzorovani odsek, in čas, ko ga zapusti. Na podlagi prevožene razdalje bo sistem izračunal povprečno hitrost.

To pomeni, da vozniku, ki bo večji del odseka vozil prehitro, zgolj zaviranje tik pred zadnjo kamero ne bo nujno pomagalo. Odločilna bo povprečna hitrost na celotni merjeni razdalji.

Namen takšnega nadzora je predvsem spodbuditi enakomernejšo vožnjo, zmanjšati število prekoračitev hitrosti in izboljšati prometno varnost.