TEST IN OCENA: Voyah courage 2WD

Med vse številčnejšimi kitajskimi avtomobili na našem trgu smo preizkusili križanca voyah courage, ki sodi pod okrilje korporacije Dongfeng Motor in je zasnovan precej po evropskem okusu. Skladno oblikovan, velik, prostoren in natančno izdelan avtomobil z električnim pogonom pa ima vseeno nekaj za Kitajce značilnih posebnosti – nekatere od teh so uporabne ali vsaj simpatične, druge manj.

Oblikovno je avtomobil prav posrečen, skladnih potez in precej zaobljenih linij, z ostro urezanima sprednjima žarometoma in tankimi zadnjimi lučmi. Te povezuje svetlobni trak prek celotne širine vozila, prav tak, z osvetljenim logotipom v sredini, povezuje tudi sprednja žarometa, vsa ta svetlobna telesa pa lahko priredijo pravcato predstavo v ritmu glasbe – ena izmed uvodoma omenjenih simpatičnih posebnosti, omenimo pa lahko še manj simpatične zvočne funkcije (slišijo se navzven) z živalskimi (lajanje, mijavkanje) ali naravnimi zvoki človeških prebavil, ki si jih v javnosti, če se le da, ne dovolimo.

Kakovostna notranjost pušča zelo dober, malodane premium vtis.


Tradicionalno nedodelani asistenčni sistemi
Precej bolje bi bilo, da bi se inženirji lotili pomembnejših stvari – sistema Android Auto namreč osrednji infotainment ne premore (Apple CarPlay ima), pa tudi sicer bi bil zaslon premera 38,2 centimetra lahko bolje odziven, saj ne prime vedno »v prvo«. Tudi zato, ker praktično vse upravljate prek zaslona (lahko tudi s kretnjami), vse od klimatske naprave ali izbire vonja (ja, na sredinski konzoli so tri kartuše z različnimi parfumi) pa do izklopa varnostnih sistemov. Ko smo že pri njih – njihovo delovanje je precej povprečno, pogosto pa so tudi preobčutljivi in skoraj ves čas in običajno brez prave potrebe nadležno piskajo.

Zato pa zaslon lahko pomaknete v desno oziroma pred sovoznika, njegov sedež se pomakne v udobnejši, polležeč položaj, iz armaturne plošče pa prileze priročna mizica. Idealno za malico, gledanje videa in podobnega krajšanja časa med postankom na polnilnici, ki pa je, roko na srce, razmeroma kratek, saj courage zmore polnjenje DC z močjo do 200 kW in tudi ne v povsem idealnih razmerah gre krepko prek 100 kW. Baterija LFP ima sicer 77,3 kWh neto kapacitete in ob zmerni porabi – dobrih 15 kWh v mestu in okolici, 25 kWh po avtocesti, okoli 20 kWh na 100 kilometrov v povprečju – omogoča, da z enim polnjenjem realno prevozite okoli 400 kilometrov.

Namesto žvižganja, lajanja in riganja bi precej raje imel sistem Android Auto.


Zmogljiv pogon in udobna vožnja
Preizkusili smo izvedbo z zadnjim pogonom (na voljo je tudi s štirikolesnim), kar pomeni na zadnji osi nameščen elektromotor s solidnimi 215 kW (292 KM) ter temu primernimi zmogljivosti, saj je courage suveren tudi pri višjih hitrostih na avtocesti in pri večjih obremenitvah več kot dovolj zmogljiv, ni pa odveč dodati še, da zmore vleči tudi do 1.700 kilogramov težak priklopnik. Vožnja je udobna, avtomobil lepo leži na cesti, vse skupaj zaokrožujeta tudi učinkovito blaženje udarcev in precej natančna lega tudi v nekoliko hitreje odpeljanih zavojih.

Na kratko – vozne lastnosti so dobro uravnotežene, tudi občutek na volanu in zavorni stopalki je dober in pod črto je courage po tej plati prav gotovo eden boljših električnih avtomobilov. Obenem je prostoren, tako na sprednjih kot tudi zadnjih sedežih in v prtljažniku, ki skupaj s priročnim predalom v dnu (uporaben za kabel, obvezno opremo in podobno) meri solidnih 527 oziroma 1.400 litrov. Sprednjega žal nima, je pa zato oprema zelo bogata, vključno s hlajenimi, v usnje odetimi sedeži z masažnimi funkcijami (v usnje je odet tudi dobršen del armaturne plošče z diskretno skritimi režami za zrak), 360-stopinjskim sistemom kamer za nadzor okolice vozila, panoramskim strešnim oknom, 20-palčnimi kolesi in še marsičem drugim, razen navigacije. Doplačil, niti za barvo, ni, je pa res, da končna cena 50.000 evrov prav tako ni med najnižjimi.
 

prostorna in kakovostna notranjost, bogata oprema, dobro uravnotežene vozne lastnosti

nima sistema Android Auto, varnostni sistemi

brez napak