TEST IN OCENA: Mini aceman SE

Zakaj je aceman mini, kot ga še ni bilo? Zato, ker ni cooper ni clubman in niti countryman, temveč aceman. To pomeni, da je čisto nov model, ki je popolnoma električen in se po velikosti uvršča med trivratnega cooperja in novega countrymana. To pa ne pomeni, da je majhen. Countryman je namreč z drugo, zlasti pa s tretjo generacijo tako zrasel, da lahko zdaj opravlja naloge prvega oziroma glavnega avtomobila v gospodinjstvu. S tem je nastal prostor za manjši model pod njim. To je aceman, ki pa ni navaden mestni malček. S 4,08 metra dolžine je namreč skoraj tako dolg kot countryman prve generacije in ima celo malce daljšo medosno razdaljo, ki meri 2,61 metra. Ob tem športno terenska drža prinaša malce višji in bolj praktičen položaj sedenja kot pri cooperju ter pripomore k večji prostornosti kabine. To je, sicer predvsem zahvaljujoč razmeroma veliki medosni razdalji, najočitneje v drugi vrsti, kjer se lahko brez težav udobno namestijo tudi odrasli potniki. Ob tem je, če pomislimo, na kaj nas je navadil cooper, povsem spodoben tudi prtljažnik, ki v osnovni postavitvi meri 300 litrov.

Čeprav tehta kar 1,8 tone, je zelo okreten in med ovinki ponuja Minijev značilni go-kart občutek.


Armaturna plošča je zasnovana v slogu drugih novejših hišnih modelov s sredinsko nameščenim okroglim zaslonom na dotik premera 24 centimetrov (9,4 palca) ter petimi fizičnimi gumbi in stikali pod njim za upravljanje glavnih funkcij. Med njimi najdemo vrtljivo stikalo v slogu klasičnega ključa za zagon avtomobila, stikalo menjalnika, stikalo za izbiro voznih načinov oziroma izkušenj (experiences), kot jim rečejo, ter vrtljiv gumb za uravnavanje glasnosti avdionaprave. Klasične gumbe najdemo še na volanskem obroču, vse drugo urejamo prek zaslona. Tega poganja BMW-jev operacijski sistem 9, ki med drugim omogoča integracijo različnih aplikacij, nastavljanje lastnih ozadij, igranje iger in, seveda, brezžično povezljivost s sistemoma Android Auto in Apple CarPlay. Omenjenih voznih izkušenj je kar osem (personal, go-kart, vivid, core, green, timeless, balance in trail mode), tako pa so jih poimenovali, ker poleg uravnavanja voznih lastnosti, na primer z odzivnostjo stopalke za plin in volanskega mehanizma, vplivajo tudi na grafike zaslona, ki so zelo raznovrstne, ter na ambientalno osvetlitev z okrasno projekcijo na armaturno ploščo vred.

A kar se nam zdi najpomembnejše – ob kopici estetskih in zvočnih elementov, ki spremljajo posamezne vozne načine, niso zanemarili voznih lastnosti, za katere lahko rečemo, da so značilno »minijevske«. S tem mislimo predvsem tisti go-kart občutek na volanu, ki ga v istoimenskem voznem načinu, v katerem je avtomobil najbolj živahen, spremlja celo umetno ustvarjen zvok brbotanja motorja ob odvzemu plina. In doseči ta občutek v avtomobilu, ki zaradi baterij tehta skoraj 1,8 tone, ni čisto samoumevno. A pri acemanu jim je uspelo. Pohvali se namreč z natančnim in odzivnim volanom ter s čvrstim, a ne moteče trdim podvozjem, zaradi česar je okreten in zabaven. V izvedbi SE, ki zmore 160 kW moči (218 KM) in 330 Nm navora, je tudi povsem dovolj poskočen. Stotico doseže v 7,1 sekunde, medtem ko je končna hitrost omejena na 170 km/h.

394 kilometrov znaša dosega tega modela po meritvenem ciklu WLTP, na testu pa je znašal okoli 280 kilometrov.


Na naši prvi vožnji na Danskem je bil s povprečno porabo 15,4 kWh na 100 kilometrov pohvalno varčen, na testu pri malce nižjih temperaturah pa že malce požrešnejši. Porabo okoli 15 kWh smo zabeležili le ob mestni vožnji. Na avtocesti se je gibala med 20 in 22 kWh, testno povprečje pa se je ustalilo pri 17,8 kWh na 100 kilometrov. To pomeni, da smo z baterijo z neto kapaciteto 49,2 kWh lahko računali na slabih 280 kilometrov. Polnjenje z izmeničnim trifaznim tokom lahko poteka z največjo močjo 11 kW, z enosmernim pa do 95 kW. Mi smo na hitri polnilnici polnili z močjo okoli 70 kW.

Pod črto ugotavljamo, da je aceman res mini, kot ga še ni bilo, saj ponuja prostornost in uporabnost na ravni prvega countrymana, a ob tem zagotavlja pristnejše Minijeve vozne lastnosti. Je pa ob obetavni ceni osnovnega modela (31.390 evrov) bolj klasično »minijevska« končna cena. Testni model SE je z dodatki (za dobrih 13 tisočakov) stal malce več kot 48.000 evrov, kar pomeni, da bi bil lastnik upravičen do le 4.500 evrov subvencije. Sicer pa bi z malce racionalnejšim pristopom pri izbiri opreme in končno ceno pod 45.000 evrov lahko bil deležen dodatnih dveh tisočakov subvencije. Tako bi bil še vedno dovolj privlačen, a občutno dostopnejši.
 

vozne lastnosti, prostorna kabina, kakovost materialov in izdelave

doseg, končna cena

brez napak