Naslednji mini bi lahko imel pogon na zadnji kolesi

Pri miniju očitno razmišljajo o precej drugačnem cooperju, kot ga poznamo danes. Projekt še ni dokončno potrjen, vendar so pri znamki že razkrili nekaj zanimivih možnosti za naslednjo generacijo. Vodja oblikovanja Holger Hampf in razvojni direktor BMW Joachim Post sta v pogovoru za Autocar nakazala, da bi lahko prihodnji model združil retro obliko in povsem novo tehnično zasnovo. Pri tem velja poudariti, da gre za načrte v razvoju in ne za že potrjene lastnosti avtomobila.

Navdih iz leta 2001
Oblikovno naj bi bila ena glavnih referenc prva generacija novodobnega minija iz leta 2001, znana pod interno oznako R50. Prihodnji cooper bi lahko zato ohranil kratka previsa, bolj pokončne steklene površine, izrazito strešno linijo ter razmerje med okroglimi žarometi in sprednjim delom, ki je zaznamovalo prvi sodobni mini.

Pri znamki pri tem ne želijo zgolj poustvariti preteklosti. Namen je klasične proporce združiti s sodobno arhitekturo in dodati nekaj oblikovnih podrobnosti, ki bi avtomobilu dale bolj prepoznaven značaj.

Motor zadaj?
Še precej pomembnejša bi lahko bila tehnična sprememba. BMW pri električni različici prihodnjega cooperja preučuje uporabo platforme Gen6, ki bo namenjena tudi električnim modelom družine neue klasse. Ena njenih ključnih značilnosti je elektromotor na zadnji osi.

To bi pomenilo, da bi električni mini po več desetletjih spet dobil zadnji pogon. Današnji električni cooper ima namreč pogon spredaj. Zadnja pogonska os bi lahko omogočila drugačno nastavitev volana, boljši nadzor nad navorom in predvsem več možnosti pri nastavljanju voznih lastnosti.

Takšna zasnova bi se dobro ujemala tudi z značajem znamke, ki že dolgo stavi na tako imenovani občutek vožnje kot z gokartom. Baterija bi bila nameščena v dnu vozila, kolesa pa čim bližje vogalom karoserije, s čimer bi lahko ohranili kompaktne zunanje mere in hkrati nekoliko bolje izkoristili notranjost.

Toda za zdaj vse skupaj ostaja pri načrtih. Prihodnji mini cooper z zadnjim pogonom še ni potrjen, do serijske proizvodnje pa bo treba rešiti tudi vprašanja stroškov, mase, dosega, varnosti in predvsem cene. Če bo projekt dobil zeleno luč, pa bi lahko šlo za eno večjih tehničnih sprememb v zgodovini sodobnega minija.