TEST IN OCENA: Cupra terramar 1.5 eTSI DSG

V času, ko so si avtomobili vse bolj podobni, je Cupra z dinamičnim in nekonvencionalnim oblikovanjem, s katerim znotraj skupine kar precej očitno izstopa, prijeten, svež veter. In zato ne potrebuje nujno besnega stroja pod sprednjim pokrovom. To dokazuje tokrat preizkušena blagohibridna različica terramarja, ki pri tem modelu predstavlja vstopno izbiro.

Kljub privlačno vpadljivemu videzu je pravi družinski avtomobil.


Gre za blagohibridni pogonski sklop z 48-voltnim omrežjem, ki ga sestavljajo 1,5-litrski turbobencinski štirivaljnik in zagonski alternator. Sistemska moč znaša 110 kW (150 KM) in se prenaša na sprednji kolesi prek 7-stopenjskega dvosklopčnega menjalnika DSG. Od te kombinacije v malce več kot 1,6 tone težkem avtomobilu seveda ne gre pričakovati čudežev na ravni zmogljivosti. Stotica je dosegljiva v 9,3 sekunde, končna hitrost pa znaša 205 km/h. In ker tu niti ob na polno pohojeni stopalki plina navalov adrenalina preprosto ne moremo biti deležni, se je bolje nasloniti nazaj in uživati v zmerni vožnji ter v prednostih, ki jih terramar prinaša na primer v primerjavi z za pol številke manjšim formentorjem. Zaradi tistih nekaj dodatnih centimetrov vsepovsod smo v kabini še malce bolje izolirani od zunanjih vplivov, vožnja pa je še malce udobnejša. Drža v ovinkih je zanesljiva. Zmogljivosti podvozja v kombinaciji z opcijskimi 20-palčnimi platišči z nizkopresečnimi pnevmatikami presegajo zmogljivosti 150-glave konjenice. Pretirano priganjanje tako nima hudega smisla, saj se odraža predvsem v večji porabi goriva, ki lahko brez težav preseže osem litrov na 100 kilometrov. Nam jo je z nekaj zmernosti uspelo omejiti na 7,2 litra.

Zato pa lahko uživamo ob pogledu na privlačen volanski obroč z opaznima gumboma za zagon in izbiro voznih načinov ter na razgibano armaturno ploščo, ki je sestavljena iz kakovostnih materialov z različnimi končnimi obdelavami in okrasnimi elementi v barvi bakra. Tu prevladuje prijeten občutek kakovosti in kompaktnosti. Edina zamera gre zasnovi z le malo klasičnimi gumbi, ki jih pod velikim zaslonom zamenjujejo drsniki na dotik. Sicer pa je zdaj že poznan vmesnik multimedijske naprave logično zasnovan, pregleden in odziven.

7,2 litra na 100 kilometrov je znašalo testno povprečje ob zmerni vožnji.


Pomembno vlogo pri ustvarjanju že kar malce dramatično dinamičnega vzdušja v kabini imata tudi športna sprednja sedeža z izrazito bočno oporo in integriranim vzglavnikom. Malce manj dramatično je v drugi vrsti, ki je predvsem udobna in ob radodarno odmerjenem prostoru ponuja tudi ločeno upravljanje klimatske naprave. Eden od razlogov, zakaj se odločiti za terramarja namesto formentorja, pa se skriva čisto zadaj, kjer najdemo prtljažnik s 540 litri osnovne prostornine, kar je 90 litrov več kot pri manjšem bratu. Lastnost, ki smo jo pustili za konec, a imamo z njo opravka že ob prvem stiku z avtomobilom in je pri terramarju omembe vredna, je še zunanji videz. Zlasti v kozmično modri barvi, ki je že skoraj vijoličasta, in s kontrastnimi detajli v barvi bakra ga je praktično nemogoče spregledati.
 

videz, kakovosti materialov in izdelave, prostornost

upravljanje prek zaslona

brez napak